Čigave sanje v resnici lovimo in uresničujemo? Pogosto se omejimo na majhno pot tistega, kar je »najboljše«. Namesto da bi živeli življenje z več izbire.

Mateja Lenarčič, 28.03.2022, Delo, Svet kapitala

Ali res sledite sebi ali pričakovanjem drugih? Morda zgodbam in idejam, ki so vam jih “prodali”, kaj je najboljše za vas? Ali je življenje res omejeno le na eno ozko pot?

Življenje se nam včasih lahko zdi kot omejena tlakovana cesta, ki je postavljena pred nami in se je moramo držati. Od rojstva dalje večino časa razvijamo percepcije, stališča ali celo ponotranjimo predstave in prepričanja, zapovedi in prepovedi svojih najbližjih, običajno staršev. To se nadaljuje v šoli, med prijatelji, v razširjeni družini, družbi ali celo na internetu. Ti novi viri začnejo modelirati, kaj življenje je, in tako jim pogosto sledimo.

Že v svojih zgodnjih letih si tako ustvarjamo nek življenjski scenarij in predstavo o tem, kakšno bi moralo biti življenje; »najboljši način« igranja te igre.

Percepcija in omejen pogled

Kolikokrat smo že slišali, da »to ni najboljša odločitev«. Kaj je za koga »najboljše«, je zelo subjektivno. Kar je za nekoga »najboljše«, za drugega ni. Obe percepciji »najboljšega« pa sta ustvarjeni iz naših sistemov predstav in prepričanj, ki jim je bil vsak od nas izpostavljen v svojem življenju in ki niso nujno v skladu z realnostjo. To je ključno, da ozavestimo in spoznamo, ko začutimo željo, da se osvobodimo starih prepričanj in vzorcev.

Ko si v umu ustvarjamo takšen sistem prepričanj, omejujemo svoj pogled na stvari. Ne čutimo več, kaj je dobro za nas in za druge, temveč analiziramo in definiramo »najboljše« na podlagi pogosto neke pretekle zgodbe, ki temelji na določenih prepričanjih in predstavah, povsem drugačnih časih od sedanjosti. Zgodbe, ki je sploh ne preverjamo s svojimi resničnimi občutki, ampak si jo zgolj opravičujemo z mislimi.

Pri tem ne gre za podcenjevanje našega uma. To je neverjetno orodje, ki nam lahko zelo dobro služi. Pomembno pa je, da ne postanemo ujetniki svojega uma. Da nas ne vodijo naše misli in prepričanja, torej da se ne identificiramo z njimi. Da se naučimo izstopiti iz svojih ustaljenih, naučenih in pogosto škodljivih vzorcev. Da svoj um bolje povežemo s svojim telesom ter svojo pravo in resnično naravo.

Ko mladi sprejemajo odločitve na podlagi sistemov prepričanj, ki so jim bili predani in naučeni, bodo to idejo o tem, kaj je »najboljše«, pogosteje vzeli s seboj do konca življenja. Po tem bodo presojali svoje odločitve, na podlagi tega izražali čustva, na podlagi tega razvijali samozavest in tako naprej. Navsezadnje je njihov um ustvaril dobesedne poti, ki temeljijo na tej resničnosti, in njihov živčni sistem se je tudi s tem uskladil. Zgradili smo fiziološko stanje o tem, kaj je najboljše. In lahko postane zelo ozko. Kaj študirati v šoli, kakšno službo dobiti, kakšnega partnerja izbrati, kakšen avto kupiti, kako porabiti in prihraniti denar, kakšno hišo kupiti in tako naprej, vse te stvari se pogosto učijo. Skozi kulturo, družino, medije, družbo – ne da bi jih našli v nas samih.

Globlje

Nobena od zgodb in predstav, ki jih sprejmemo o življenju, ni resnična. Vse je sistem prepričanj, ki pogosto niso v skladu z realnostjo. Percepcija. Pogosto tudi življenje jemljemo zelo resno ter s tem zapremo občutek za igro, radovednost in prožnost, ki je bistvenega pomena za iskanje občutka lahkotnosti in miru skozi vse življenje.

S togostjo in resnostjo pride tudi stres. Globoko v sebi se lahko počutimo zataknjeni. Ne izražamo nečesa globoko v sebi in si prizadevamo, da se prilagodimo nečemu, kar se nam v mnogih pogledih ne zdi naravno. Morda v naših mislih, vendar ne v celotnem našem bitju.

Poglejte naš svet, kako smo prepričani, da vsi lovimo isto stvar. Iste stvari? Ali je možno, da nam je bila prodana ideja, imenovana »idealno življenje«? Zanimivo je, da ima večina področij sveta svojo različico tega »idealnega življenja«, ki temelji na kulturi. Toda koliko od nas resnično resonira s tem ali je to preprosto nekaj, kar smo sprejeli?

Če to preprosto sprejemamo, življenje koga v resnici živimo? Čigave sanje v resnici lovimo in uresničujemo? Pogosto se omejimo na majhno ozko pot tistega, kar je »najboljše«. Namesto da bi živeli svoje življenje z možnostjo, da bi lahko izbrali katerokoli izbiro, ostanemo omejeni na tisto, kar so nam prodali kot »najboljše«, čeprav nam to ni zares všeč.

In potem gledamo in obsojamo druge, ko sprejemajo »napačne odločitve«. Kako gledamo na tiste, ki si premislijo, kakšno službo želijo ali kako želijo živeti? Kaj pravimo o teh ljudeh? »Morajo se odločiti in postaviti svoje življenje na pravo pot.« Ali obstaja proga, tir? Kdo pravi, da so nekatere odločitve boljše od drugih? Ali ni vse tako ali tako izkušnja?

Če želite v sebi pridobiti nadaljnjo jasnost o tem, katero pot želite ubrati, se ne pozabite vprašati: življenje, ki ga lovite, cilji, ki ste si jih zastavili, čigavi cilji so to v resnici? Kje ste prvič slišali zanje? So iz tvojega srca? Ali pa so to, kar so vam prodali? Poglejte vase, kaj si resnično želite in kako se želite izražati in ustvarjati. Začnite tam in ustvarjajte iz tega prostora. Zelo hitro boste videli, da lahko ustvarite, karkoli izberete.

Ustavite se iz rutine, iz vsakodnevnih navad. Aktivno delajte na svojem zakaj. Vprašajte se, zakaj delam, kar delam? Ali to zares rad/a počnem? Me to notranje izpopolnjuje? Kaj si želim, čemu želim nameniti svoj omejeni čas na tem planetu? Zakaj želim porabljati svoj čas, svojo življenjsko energijo? Kaj želim v življenju?

Zase sem do usmeritev in odgovorov prišla, ko sem se vprašala:

1. Kaj me veseli, osrečuje in osmišlja?
2. Mi je to izziv in rabim za to svoje kvalitete in vrline, lahko izrazim svoje potenciale, samo sebe?
3. Mi to daje notranjo izpolnjenost, notranje zadovoljstvo, delam s tem dobro drugim in sebi, pomagam drugim in sebi, delujem na način, ki je dober zame in za druge?

Ko sem prišla do odgovorov v sebi, kaj želim v tem življenju izraziti, nadgraditi, kaj me res veseli, osrečuje, osmišlja, mi daje notranje zadovoljstvo. Ko sem vedela, kaj narediti, da lahko izrazim svoje kvalitete, svoje potenciale, samo sebe, sem se rabila le še odločiti in delovati. Resnost se pokaže z delovanjem.

V pomoč pri tem vam je lahko praksa čuječnosti in trening MBSR tehnik, da najdete moč, energijo, zaupanje in mir v sebi. Polno zaživite sebe in začnete izražati svojo avtentičnost in integriteto, svoje kvalitete in potenciale.

Največje zadovoljstvo v življenju je, ko naredimo nekaj, kar je v skladu z našo pravo naravo, ko sledimo sebi, ko poslušamo sebe, čutimo mirnost, zadovoljstvo, ne glede na to, kaj rečejo drugi.

Ne pozabite, da ni prave ali napačne poti. Gre za to, da se ozremo nazaj, pogledamo, kaj smo izbrali in kje smo sedaj, in se vprašamo: Je to, kjer si želim biti? Ali želim biti tukaj? Ali čutim mir v sebi? Izražam sebe in svoje potenciale? Ali sem notranje zadovoljen/a in izpolnjen/a glede tega, kje sem? Če niste, si ustvarite novo pot ter preizkušajte, eksperimentirajte, testirajte in še enkrat testirajte in nato vidite, začutite, kakšen je občutek. Šele preko izkušnje lahko pridemo do spoznanja in razumevanja. Sledite temu, kako se počutite, ne temu, kar iščete kot prav ali narobe. Naše življenje odraža naše stanje zavesti.

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Delo, Svet kapitala:

https://svetkapitala.delo.si/b2b/kako-si-kreirati-svojo-pot/