Mateja Lenarčič, pomlad 2025, Viva, Medicina in ljudje

Se vam zdi, da včasih komaj zdržite skozi teden in da živite le za vikende? Morda je čas, da si ustvarite življenje, ki si ga želite, da napolnite notranje baterije in poskrbite zase.

Čas polnjenja električnega avtomobila znaša od 30 minut do več kot 12 ur. Odvisen je od velikosti baterije in hitrosti polnilne točke. Podobno je z našo notranjo baterijo. Veliko je odvisno od tega, kako pogosto poskrbimo, da se naša baterija napolni.

Preveč sem zaposlen, nimam časa …

Ali se ukvarjate z dejavnostmi, ki vas napolnijo od znotraj navzven, ali s takimi, ki dodatno izpraznijo vašo baterijo? Kaj je prva stvar, ki jo storite, ko se zbudite? Ali vaš delovni dan sestavlja neskončen seznam opravkov in je cilj le priti skozi dan? Ali si vzamete čas zase, za hobije in dejavnosti, ki vas napolnijo z energijo? Najpogostejši izgovori, da tega ne storite, so: preveč sem zaposlen ali pa nimam časa. Resnica je, da je prevelika zaposlenost vaša odločitev.

Morda poznate to izkušnjo: po dolgem delavniku končno prihaja vikend. Čas je, da se sprostite in nič ne delate. Vendar ste že v soboto zjutraj organizirali tri družabna srečanja in druge dejavnosti, ki vas bodo držali v pogonu do konca vikenda.

Ali pa se vam je zgodilo kaj takega: zjutraj je v pisarni na vaši mizi jasen seznam štirih prioritetnih nalog dneva, potem zazvoni telefon, oglasite se, in preden se zaveste, je ura pet popoldne in čas za odhod domov. Vaš seznam je še vedno tam, nedotaknjen in neizpolnjen.

Odvisnost od akcije

V obeh primerih gre za odvisnost od akcije. Glavni dejavnik je hormon dopamin. Dopamin deluje kot droga. Ko se sprosti v možganih, nam daje kratkoročni občutek užitka, sprostitve in zadovoljstva. Za trenutek se počutimo dobro. Potem možgani zahrepenijo po novi dozi. Še več dejavnosti. Sčasoma se ujamemo v začarani krog aktivnosti in nagrad dopamina.

Zasvojenost z aktivnostmi je napredna vrsta lenobe. Bolj ko smo zaposleni in se ukvarjamo z nalogami, pomembnimi ali ne, bolj se izogibamo soočenju z življenjem. Ohranjamo varno in udobno razdaljo do vprašanj, ki si jih je včasih težko postaviti. Smo izbrali pravo kariero? Se dovolj posvečamo otrokom? Je naše življenje smiselno?

Kot da se želimo čim hitreje povzpeti po lestvi, šele ko pridemo na vrh, pa se zavemo, da je naslonjena na napačno steno. Na vrh pridemo na primer v obliki napredovanja v službi ali na novo pridobljene hiše. Toda kakšen je smisel doseči vrh lestve, samo da bi ugotovili, da je naslonjena na napačno steno?

V seznam opravil vnesite nekaj prostora

Vse to ne pomeni, da dejavnosti niso pomembne, na primer delo, kuhanje, čiščenje ter skrb za družino in prijatelje. Lahko pa se odločimo, da v svoj seznam opravil vnesemo nekaj »prostora«. Zasedenost je v resnici izbira. Sposobnost izbire med zasedenostjo in nezasedenostjo izhaja iz razvoja jasnega uma, brez odvisnosti od akcije.

Zaposlenost in preobremenjenost sta že postali del naše identitete in družbene kulture. Če smo zaposleni, smo pomembni. Če nismo zaposleni in pod stresom, se ne trudimo dovolj. Nekaj je narobe z nami. A lahko opravljamo veliko dejavnosti ter smo učinkoviti in produktivni, ob tem pa ohranjamo duševno jasnost in umirjenost.

Ne vidimo širše slike

Odvisnost od akcije nam preprečuje videti širšo sliko. Zaposlitev ubija srce. V kitajščini je beseda »zaposlen« sestavljena iz dveh zlogov, eden pomeni srce, drugi pa smrt. Bolj ko smo zaposleni, več energije teče v glavo in stran od srca. Bolj ko smo zaposleni, bolj se nagibamo k distanciranju od drugih in njihovih čustev. Ko smo zasvojeni z dejanji, se ne ukvarjamo z vprašanjem, zakaj je tako. Manj ko sprašujemo, bolj se oddaljujemo od namena, pomena in ljubezni. Postanemo učinkoviti roboti, ki dosežejo več. Toda več je zelo pogosto veliko manj. Ker v tem ni srca.

Da bi se izognili ubijanju srca zaradi zasvojenosti z akcijo, moramo upočasniti. Tako se lahko naučimo osredotočiti se na resnično pomembne naloge in cilje v življenju ter na delovnem mestu. Ko za trenutek upočasnimo in opustimo akcijo, dovolimo možganom, da se odrečejo takojšni želji po dopaminu. Lahko se osredotočimo in izberemo svoje dejavnosti iz jasnosti in svobode, ne pa iz impulzov. Tako lahko bolje sledimo večjim ciljem v življenju. Z upočasnitvijo lahko naredimo več.

Čuječi namigi za upočasnitev in osredotočenost pri delu

Vzemite si minuto odmora večkrat na dan in na primer usmerite svojo pozornost na dih in telo. To vam pomaga ponastaviti um, povečati osredotočenost in zavedanje.

Ustavite svojo zasvojenost z aktivnostmi. Posledica odvisnosti od akcije je, da nenehno lovimo kratkoročne zmage. S tem izgubljamo iz vida večje cilje. Naslednjič, ko pridete zjutraj v pisarno, se ravno takrat, ko bi začeli z akcijo, usedite in poglejte skozi okno ali na zaslon računalnika. Ne ukrepajte. Ne govorite. Ne rešujte problema. Samo sedite in ničesar ne delajte. Tri minute. Če postanete nemirni in imate željo po tem, da bi bili zaposleni, ste do neke stopnje odvisni od akcije.

Ko se boste naslednjič počutili zasedene, se za trenutek ustavite in razmislite: kaj vas zaposluje? Ali je vredno? Ali so na vašem pladnju stvari, ki bi jih lahko opustili? Ali je vaš um sam po sebi zaposlen?

Čas v resnici ni težava. Gre za to, da dajete prednost prioritetam drugih ljudi pred svojimi. Poskrbeti zase ne pomeni, da smo sebični. Ne morete služiti drugim, če ste prazna posoda.

Najučinkoviteje si boste baterije napolnili, če boste v svoj urnik uvrstili take dnevne dejavnosti, ki vam bodo omogočale sprotno polnjenje čez teden. Ne morete vstopiti v vikend z rezervoarjem energije na rezervi v upanju, da bosta dva dneva napolnila rezervoar in vas obdržala do naslednjega petka.

Načrtujte čas v koledarju za dejavnosti, ki vas napolnijo z energijo, na primer za branje, čuječnostno meditacijo, sprehod v naravo, učenje novih veščin ali ustvarjanje. Že 15 minut meditacije na dan ali branja se bo razvilo v močno navado.

Gre za ustvarjanje časa v vašem dnevu, ko si lahko naredite prostor stran od dela. Pazite, da ne zapravite tega časa, ker se vam trenutek zdi napačen ali ste preveč zaposleni. Ob takem pristopu se vam noben trenutek ne bo zdel pravi čas za to.

Ko vas nekaj napolni z energijo, dodajte tega še več v svoje življenje. Ko vas nekaj izčrpava, ugotovite, kako obseg te dejavnosti zmanjšati. Čim pogosteje sledite energiji v sebi. Tam živi strast.

*Mag. Mateja Lenarčič je ustanoviteljica in vodja MEDIUS-a, Inštituta za čuječnost, izobraževanje in svetovanje, mednarodno certificirana učiteljica MBSR in MBCL, certificirana TA – svetovalka, trenerka, predavateljica

www.institut-medius.si

info@institut-medius.si

facebook.com/institutmedius

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Viva, Medicina & ljudje:

https://viva.bhc.si/nasveti/kako-napolniti-notranje-baterije-in-ne-ziveti-le-za-vikende/a/10952686