Piše: Andreja Šalamun, 08.10.2021, Viva, Medicina in ljudje

»Pred leti sem se v delovnem okolju in tudi v zasebnem življenju soočala s številnimi stresnimi situacijami, zaradi česar sta bila načeta moje zdravje in dobro počutje,« pravi mag. Mateja Lenarčič, certificirana MBSR-učiteljica. Najbolj so ji pomagali praksa čuječnosti, meditacija in izvajanje tehnik MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction).

Za marsikoga je čuječnost precej abstrakten pojem. Lahko pojasnite, kaj vse se skriva pod to besedo?

Beseda »mindfulness« ali slovensko čuječnost je zelo popularizirana in si ljudje lahko predstavljajo marsikaj, dokler ne izkusijo, kaj resnično je. Glavni elementi čuječnosti so zavedanje, da smo v tem trenutku navzoči v svoji notranji stabilnosti, da imamo fokus tam, kjer želimo, in toliko časa, kolikor želimo, hkrati pa ne sodimo, temveč sprejmemo vse tako, kot je, lahko pa se s čim seveda tudi ne strinjamo. Ko iz tega stanja delujemo in se odločamo, lahko marsikaj naredimo – v svoje dobro in dobro drugih. Lahko se nam odprejo številne možnosti, za katere prej nismo niti vedeli.

Čuječnost nam pomaga, da sami izberemo svoj odziv. Ko se zavedamo svojih občutkov v telesu, svojih misli in čustev, se z jasnim osredotočenjem odzovemo, ko ne dovolimo, da nas vodijo avtomatske nezavedne reakcije. Znamo se ustaviti, se zavestno odločiti in zavedno izbrati svoj odziv.

Je metoda mentalnega treninga, lahko bi ji rekli fitnes trening za možgane. Izhaja iz več kot 2.500 let starih meditativnih praks na vzhodu. Je sposobnost vsakega človeka in spretnost, ki se je lahko naučimo in jo razvijamo z raznimi tehnikami.

Zakaj ste šli na pot učenja čuječnosti in kakšen je bil prehod?

Pred leti sem se v delovnem okolju in tudi v zasebnem življenju soočala s številnimi stresnimi situacijami, zaradi česar sta bila že načeta moje zdravje in dobro počutje. Najbolj so mi pomagali praksa čuječnosti, meditacija in izvajanje tehnik MBSR, ki so v moje življenje prinesli številne pozitivne spremembe. Več let sem se tudi intenzivno izobraževala na teh področjih. Ob svojih izkušnjah, kako pomembni so ta znanja in tehnike za zadovoljstvo, zdravje in kakovost življenja, sta se v meni prebudili močna želja in namera predati te tehnike in orodja drugim, da bi tudi preostali doživeli te koristi.

Kaj vas je pri tem najbolj oviralo in zakaj?

Najtežje se mi je bilo odločiti in opustiti nekatere navade. Pustiti za seboj navidezno varnost in menedžersko kariero. Ko sem spoznala, kaj lahko naredim, da izrazim svoje kakovosti, potenciale, samo sebe, sta bila potrebna le še odločitev in delovanje. V službi sem dala odpoved. Poslovila sem se od vodstvene funkcije v mednarodni korporaciji. Za svoj poslovni in osebni razvoj sem morala iti po svoji poti.

Zakaj ste se odločili prav za MBSR-tehnike? Kaj so in kdaj se uporabljajo?

Tehnike MBSR je razvil dr. Jon Kabat-Zinn v sedemdesetih letih 20. stoletja na medicinski fakulteti Univerze Massachusetts v ZDA. MBSR je edini znanstveno raziskan in preizkušen ter najbolj priznan program na področju obvladovanja stresa s čuječnostjo, ki vpliva na možgane, zdravje in počutje. V več kot 40 letih znanstvenih raziskav so opazili številne pozitivne učinke na človekovo psihofizično zdravje. V tujini je zelo cenjen in uveljavljen v zdravstvu, izobraževanju, delovnih okoljih, na sodiščih in drugje.

Tehnike so različne in individualno prilagojene. Primerne so za tiste, ki si želijo zmanjšati stres, povečati koncentracijo, spomin, intuicijo, izboljšati odnose, stik s sabo, poskrbeti za zdravje, mentalno energijo, se naučiti postaviti meje, odgovoriti namesto se odzvati, usvojiti tehnike čuječe komunikacije, okrepiti imunski sistem in izboljšati kakovost življenja. Name se obračajo vodje, zaposleni, tudi študentje in upokojeni ter različne organizacije: podjetja, vrtci, šole, fakultete, izobraževalni centri, sodelovala sem tudi s knjižnicami in podobno.

Pravite, da lahko s temi tehnikami veliko pridobimo. Kaj natančno?

Poveča se sposobnost pozornosti in fokusa. Ko se naučite upravljati pozornost, se naučite upravljati svoje misli. Naučite se osredotočati in ohranjati fokus tam, kjer želite, in toliko časa, kolikor želite, pa naj gre za branje elektronske pošte, sestanek ali ljudi, s katerimi ste. Zanimivo je, da se izboljša tudi splošno zdravje, saj so številne znanstvene raziskave pokazale, da čuječnost pozitivno vpliva na našo fiziologijo, psihologijo in delovno uspešnost. Na fiziološki ravni so raziskovalci dokazali, da trening čuječnosti okrepi imunski sistem, niža krvni tlak in srčni utrip. Poleg tega ljudje, ki vadijo čuječnost, bolje spijo in se počutijo manj pod stresom.

Poleg tega trening čuječnosti poveča gostoto sivih celic v naši možganski skorji, delu možganov, ki razmišlja racionalno in rešuje težave. Zaradi tega povečanja se izboljša kognitivna funkcija, kar posledično pomeni boljši spomin, večjo koncentracijo, večjo kognitivno prožnost in hitrejši odzivni čas. Prednosti čuječnosti so se pokazale tudi v organizacijah. Po le osmih tednih treninga že od 15 do 20 minut na dan so raziskave dokazale pomembno izboljšanje osredotočenosti, zavedanja, spomina, uspešnosti dela in splošnega zadovoljstva z delom. Zaradi močnejše izvršilne funkcije možganov postanemo boljši vodje.

Čuječnost spremeni naše dojemanje resničnosti. Redna vadba čuječnosti povzroči premik kognitivnega nadzora v čelnih možganskih regijah. To nam omogoča, da zaznavamo sebe, svoje misli, čustva, občutke in druge ljudi bolj zavestno ter izberemo, da nas ne vodijo več samodejno odzivi »boj ali beg«, in smo čustveno bolj prožni.

Verjetno pa ima metoda tudi pomanjkljivosti …

Pomanjkljivost ali začetna težava je lahko, da si je treba vzeti čas zase in da se ukvarjamo s sabo, ne z drugimi, kar včasih ni najlažje. To ni čarobna palica. Potrebna je vaja. Pravi učinki se pokažejo, ko redno treniramo vsaj osem tednov. Študije kažejo številne pozitivne spremembe že pri 15- do 20-minutni vadbi na dan.

Kako so te tehnike ponavadi sprejete v splošni javnosti?

V Sloveniji MBSR-tehnike še niso tako znane. Dokler jih sami ne preizkusimo, si lahko marsikaj predstavljamo glede na različne ponudnike tako imenovanega new age trenda. A tu ne gre za »happy mindfulness«.

Ne gre za življenje v idealiziranem svetu, kjer odmaknjeno lebdimo in smo stalno, že kar nadležno pozitivni. Niti ne gre za newageevsko metodo. Ni nekaj, kar ti nekdo da ali naredi. Ne gre za tehniko sproščanja, čeprav je to lahko eden od stranskih učinkov. Ne gre za trening globokega dihanja ali zmanjšanje svoje ostrine ali fokusa – prav nasprotno. Ni nekaj, za kar so potrebna leta prak­se, preden vidite pozitivne rezultate. Ni tehnika, ki odžene misli. Spoznamo in izkusimo jo lahko le s prakso.

Kakšni so trendi v tujini?

V tujini so te metode že komplementarno povezane s tradicionalnim zdravljenjem. Nevroznanstveniki to področje raziskujejo že več kot 40 let. V tujini MBSR-tehnike uporabljajo v medicinskih centrih za obvladovanje stresa, depresivnih stanj, vedenjskih motenj, pri kroničnih bolečinah in boleznih. Uporabljajo jih tudi v izobraževanju, od vrtcev do univerz.

Vse več uspešnih organizacij in podjetij, ki ustrezno skrbijo za svoje zaposlene, uvaja MBSR-treninge in vadbe čuječnosti na delovnem mestu za povečanje učinkovitosti, koncentracije, ustvarjalnosti in doseganje ciljev ter za izboljšavo odnosov, učinkovitejše reševanje konfliktov ter ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem. Prav tako številne raziskave kažejo, da se z MBSR-programi obvladovanja stresa v delovnem okolju zmanjšujejo čustvena izčrpanost, simptomi izgorelosti in odsotnosti z dela.

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Viva, Medicina & ljudje:

https://medicina.finance.si/8980448/Cujecnost-Fitnes-trening-za-mozgane