V ljudeh je čutiti ogromno jeze na stanja sveta, ki kar buta na površje. Zelo pomembno pa je, kaj narediti s to jezo, ko jo začutimo v sebi.

Mateja Lenarčič, 22.01.2022, Delo, Svet kapitala

V ljudeh je čutiti ogromno jeze in naveličanosti zaradi stanja sveta, ki kar buta na površje. V tem času se vse bolj razkrivajo resnice, tudi o raznoraznih prevarah, korupciji ipd., v katere so vpleteni tudi politiki in »ugledni« ljudje.

Ko se te resnice pokažejo, ljudje pogosto občutimo zamero ali jezo do situacij ali »elitnih« oseb, ki izvajajo različna dejanja, ki vplivajo na našo družbo. Lahko so to načrtovani gospodarski zlomi in razdejanje družbe, politične laži, razni neustavni t. i. covidni ukrepi ali karkoli drugega. Pogosto verjamemo, da smo »budni«, ko spoznamo te resnice, in da se je naše zavedanje na nek način razširilo.

Zelo pomembno pa je, kaj narediti s to jezo, ko jo začutimo v sebi. Dolgotrajna jeza, zamere in bes namreč delujejo kot počasen strup, ki vsakodnevno vpliva na naše zdravje in um.

Neprijetna čustva, kot so jeza, strah itd., so seveda do neke mere koristna in potrebna ter že evolucijsko gledano namenjena preživetju, a so zelo velik porabnik energije. Pomembno je, da jih ne potlačimo, niti se ne utapljamo v njih, ampak si jih dovolimo začutiti in se jih nato naučimo transformirati v notranjo moč, spremembo, kreacijo in dobre rešitve.

V stanju dolgotrajne jeze in zamere se težko resnično povežemo z dobrimi idejami in rešitvami, da bi presegli trenutne razmere in stanje sveta. Jeza namreč zamegli našo ustvarjalnost, inovativen um in sposobnost ustvarjanja resnično drugačnega rezultata.

Ko se jeza pojavi in jo začutimo, je to seveda v redu. Ni narobe, da se je pojavila. Najpogosteje nam to čustvo sporoča, da je nekdo prestopil naše meje, da je npr. ogrožena neka naša vrednota, da se je treba postaviti zase, določiti drugim mejo skladno s svojimi vrednotami. Jeza je torej vedno zahteva za spremembo; npr. da povzroči spremembo vedenja druge osebe.

Občutek jeze torej ni napačen in ni res, da je nikoli ne bi smeli čutiti. A dolgotrajni občutek jeze nas ne pripelje tja, kjer želimo biti. Ali smo resnično svobodni, če se nas lahko tako zlahka ujezi?

S prakticiranjem čuječnosti in določenimi MBSR »Mindfulness – Based Stress Reduction« tehnikami se lahko naučimo, da ostanemo prizemljeni, da nas ne preplavi jeza ali posrka strah, da ne odreagiramo negativno na negativnost. Naučimo se širše pogledati na svet, se soočiti z njim in s seboj, naučimo se zavestno odgovoriti.

Biti v opolnomočenem stanju, v stiku s sabo je ključ do spreminjanja sebe in posledično do spreminjanja trenutnega stanja sveta. Več kot je ljudi, ki se uglasijo s svojo namero biti v stiku s sabo in je opolnomočenih, bolj se bomo premikali proti spremembam. To je naše naravno stanje, v katerega se prebujamo.

Zakaj toliko ljudi težko najde umirjenost, mir in znanje znotraj sebe za rešitve in napredek?

Na splošno so jezni na stanje v svetu in ne delajo na svojem »zakaj«. Ne samosprašujejo se in ne raziskujejo. Mediji, ki jih gledajo, in vplivneži, ki jim sledijo, so pogosto polarizirani in jim govorijo, kdo so slabi fantje in zakaj bi jih morali kriviti za vse. Preprosto ne opazujejo dogajanja okoli nas in ne uporabljajo teh informacij za sprejemanje odločitev o tem, kako ravnati, temveč le opazujejo in postajajo čustveno nabiti in zataknjeni.

Ostajajo zataknjeni in identificirani s svojimi mislimi, čustvi in prepričanji. Hodijo v krogu in ustvarjajo vedno znova isti rezultat.

Ko pa izberemo pot opolnomočenja:

Ustvarimo zavedanje iz prostora nevtralnosti, ki nam omogoča, da smo svobodni in se zavestno odzovemo, odgovorimo, namesto da le reagiramo. Z uporabo čuječnosti in različnih MBSR tehnik in tehnik preoblikovanja vzorcev, ki posegajo v naš nevroplastični um, razvijamo stik s sabo, z okolico in z življenjem kot z nečim, kar je manj napeto, bolj tekoče. Razjasnimo si, kakšen želimo, da izgleda naš svet, naša realnost. Kreiramo svojo realnost, živimo svojo resnico, zavestno življenje in s svojim zgledom se nam na poti opolnomočenja pridružijo tudi drugi.

Če se na dogajanje v svetu ves čas le avtomatsko odzivamo z jezo, sodbo, obtoževanjem ali zamerami, gre naša moč tistim, ki izvajajo ta dejanja, in v umu bomo izkusili trpljenje.

Sprememba se bo zgodila, ko razmere in stanje sprejmemo take, kot so, tudi če ne ne strinjamo z njimi, energijo jeze pa transformiramo v svojo notranjo moč, kreacijo in rešitve. Svojo pozornost in energijo usmerjamo v tisto, kar želimo kreirati, ne v tisto, česar ne želimo.

Ko smo v sozvočju s tem, kdo v resnici smo, ne pa neusmiljeno zataknjeni v svoja čustva, raztreseni ali razburjeni, smo zelo umirjeni in miroljubno, dobrohotno prisotni. Takrat se uglasimo s svojim polnim potencialom. Lahko vplivamo na to, kar želimo spremeniti, presežemo tisto, kar nas je omejevalo.

Če pa smo ves čas le jezni, ponavljamo cikle boja, s tem počasi škodujemo že sebi in ne vidimo rešitev. Če pa smo informirani in hkrati samoraziskujemo, opolnomočeni in v svojem naravnem stanju, preprosto v zavedanju, kdo v resnici smo, delujemo z namero delovati dobro zase in za druge, ukrepamo in učinkovito delujemo z dobrimi rešitvami.

Ko ne delujemo več iz jeze, to pomeni ustvarjanje svobode v sebi. To je drugačno stanje duha in bivanja. Namesto da bi nam stvari ves čas sprožale avtomatske reakcije »boj ali beg«, se zavedamo in imamo svobodo izbire, kako želimo na nekaj odgovoriti, namesto da bi le avtomatsko reagirali.

Razmislite o tem, kako je biti besen in jezen zaradi tega, kar rečejo drugi ljudje. Se počutite dobro? Ali vam to črpa energijo? Ali pomaga spremeniti stvari? Ali se ljudje bolje odzivajo na vaše ideje, ko ste jezni ali ko ste mirni in odprti?

Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Delo, Svet kapitala:

https://svetkapitala.delo.si/mnenja/kako-iz-jeze-v-ucinkovito-delovanje-in-dobre-resitve/