Čuječnost
Mateja Lenarčič, december 2021 / januar 2022, Sensa
Praksa čuječnosti (ang. mindfulness) se v zadnjih desetletjih hitro širi po vsem svetu in je postala tudi predmet znanstvenih raziskav. V svoji izvorni funkciji je to vrsta budistične meditacije, ki je prevzela nove oblike, predvsem kot psihoterapevtska metoda in orodje za izboljšanje počutja.
Čuječnost ni življenje v idealiziranem svetu
Čuječnost ni življenje v oblakih, idealiziranem svetu, kjer odmaknjeno lebdimo in smo nenehno že kar nadležno pozitivni. Niti ne gre za “new age” metodo. Čuječnost ni nekaj, kar ti nekdo da ali naredi. Ne gre za tehniko sproščanja, čeprav je to lahko eden od stranskih učinkov.Ne gre za trening globokega dihanja ali zmanjšanje naše ostrine ali fokusa – ravno obratno. To ni tehnika, ki odžene misli. Čuječnost je metoda mentalnega treninga.
Vključuje različne vaje za fokus, prisotnost, razvijanje samozavedanja in ostalih kvalitet (razumevanje, empatija, intuicija, zaupanje v svojo notranjo modrost …). Izhaja iz več kot 2.500 let starih budističnih meditativnih praks in je sposobnost vsakega človeka; spretnost, ki se je lahko čisto vsak nauči in jo razvija z različnimi tehnikami.
V Sloveniji tehnike obvladovanja stresa s pomočjo čuječnosti po znanstveno priznani metodi MBSR (Mindfuless-Based Stress Reduction) še niso tako znane. Dokler jih sami ne preizkusimo, si pod tem lahko predstavljamo marsikaj. Vendar tu ne gre za “happy mindfulness”.
Pravi učinki metode se pokažejo, ko tehnike redno prakticiramo in jih postopoma prenašamo v življenje. Ko začnemo delovati iz svoje notranje stabilnosti, se nam lahko odprejo številne možnosti, za katere prej nismo niti vedeli.
Učinki
Pokazalo se je, da ima program MBSR številne ugodne učinke. Ko se naučite upravljati s svojo pozornostjo, se naučite upravljati s svojimi mislimi. Naučite se ohranjati fokus tam, kjer želite, in toliko časa, kolikor želite, pa naj gre za branje tega prispevka ali za komunikacijo z ljudmi, s katerimi se družite. Posledično se izboljša tudi splošno zdravje, saj so številne znanstvene raziskave pokazale, da čuječnost pozitivno vpliva na našo fiziologijo, psihologijo in delovno uspešnost.
Na fiziološki ravni so raziskave pokazale, da trening čuječnosti okrepi imunski sistem, niža krvni tlak in srčni utrip. Poleg tega ljudje, ki vadijo čuječnost, bolje spijo in so manj pod stresom.
Trening čuječnosti tudi poveča gostoto sivih celic v delu možganov, ki razmišlja racionalno in rešuje težave, kar posledično pomeni boljši spomin, večjo koncentracijo, večjo kognitivno prožnost in hitrejši odzivni čas.
Prednosti čuječnosti so se pokazale tudi v delovnih organizacijah. Po le osmih tednih treninga od 15 do 20 minut na dan so raziskave pokazale pomembno izboljšanje osredotočenosti, zavedanja, spomina, uspešnosti dela in splošnega zadovoljstva z delom.
