Večopravilnost zmanjšuje učinkovitost, spomin ter sposobnost osredotočenosti in odločanja
Ste tudi vi ponosni na svojo sposobnost večopravilnosti (angl. multitasking)? Verjamete, da ste strašno učinkoviti, saj toliko nalog opravite naenkrat? Žal je večopravilnost, kot jo razume večina ljudi, mit.
Mateja Lenarčič, 11.11.2022, Viva, Medicina in ljudje
Med pregledovanjem elektronske pošte se pogovarjamo po telefonu, med sestanki sestavljamo nakupovalne sezname in podobno. Če to počnete pogosto, se vam morda zdi, da ste pravi mojster osredotočanja na več stvari hkrati. Ali pa menite, da tako pač je in da je večopravilnost nujna, če želite opraviti vse, kar je na vašem dolgem seznamu dnevnih aktivnosti. Čeprav bi radi verjeli, da nam opravljanje več nalog hkrati prihrani čas in nas naredi bolj učinkovite, je dejstvo, da večopravilnost ne obstaja.
Pred nekaj leti je bila sposobnost večopravilnosti zelo hvaljena in cenjena. A z razvojem nevroznanosti se je mit o večopravilnosti nenadoma podrl. Ideja, da je tisti, ki lahko hkrati opravlja več nalog, tudi zelo učinkovit, se je izkazala za zgrešeno.
Raziskave so pokazale, da se naši možgani lahko osredotočajo le na eno nalogo naenkrat. Se ne strinjate? Seveda obstajajo primeri nalog, ki jih opravljamo naenkrat: z lahkoto denimo hodimo in govorimo hkrati ali jemo med gledanjem filma. A pri večopravilnosti govorimo o osredotočanju na naloge. Sposobnost osredotočanja, ki jo imajo naši možgani, žal ni sposobna večopravilnosti. Večopravilnost, ki si zasluži to ime, je omejena na naloge, ki so jih naši možgani tako vajeni, da postanejo skoraj samodejne (denimo hoja ali žvečenje hrane).
Preklapljanje med nalogami vzame veliko časa
Kaj se torej dogaja v možganih, ko se lotimo več opravil hkrati? Naši možgani takrat izjemno hitro preklapljajo med nalogami, zato imamo vtis, da naloge opravljamo simultano – žal pa to ne drži. Večopravilnost zelo obremenjuje možgane in potencialno celo znižuje IQ. Nekatere raziskave so pokazale, da preklapljanje med nalogami vzame kar 40 odstotkov več časa, kot če bi se posvetili vsaki posamezni nalogi posebej.
Zavestno in pozorno opravljanje več nalog hkrati glede na raziskave v nevroznanosti ne obstaja. Ko vozite in govorite po telefonu, v resnici niste stalno osredotočeni na obe dejavnosti, temveč vaši možgani nenehno premikajo fokus z ene na drugo. V avtu ima »večopravilnost« lahko seveda hude posledice, a posledice so celo v manj nevarnih situacijah. Na primer obroki začnejo izgubljati svojo vrednost kot čas, ko se lahko nahranimo in si vzamemo čas zase. Ljudje, ki opravljajo več nalog hkrati, pogosto niti niso prepričani, kaj so jedli za kosilo ali celo, ali so ta dan sploh jedli kosilo. Sestanki so postali kraj, kjer je vsak z enim očesom na telefonu in tako nihče zares ne posluša. Zveni znano? Kako se počutite glede te nove resničnosti?
Opravljanje več nalog hkrati vodi v težave
Morda se s temi spremembami strinjate. A skrb zbuja, da večopravilnost zmanjšuje sposobnost uma, da ostane osredotočen. Osredotočenost, sposobnost ciljanja in ohranjanja pozornosti, pa je kritično pomembna lastnost za vodenje ne glede na to, ali jo uporabljate pri vodenju svojega življenja ali pri vodenju podjetja.
Zahteve po tem, da bi hkrati delali več nalog ali preskakovali z ene na drugo, ustvarjajo tudi nevarnost za različne težave, od stresa in jeze pri odraslih do učnih težav in avtizmu podobnega vedenja pri otrocih. Prehajanje z ene dejavnosti na drugo povzroči tudi preveliko porabo glukoze, ki jo nevroni nujno potrebujejo za optimalno delovanje. Le po nekaj urah večopravilnosti postanemo tako psihično kot tudi fizično utrujeni. Takšen pristop – opravljanje več del hkrati – lahko poslabšuje kognitivne funkcije, kažejo raziskave. Rezultati so pokazali, da zaradi večopravilnosti možgani težje predelujejo informacije.
Slabši kratkoročni spomin in sposobnost odločanja
Glenn Wilson, psihiater z londonske univerze, je ugotovil, da se naš inteligenčni kvocient zniža za deset točk, ko smo na primer v situaciji, ko v mislih sočasno sestavljamo SMS in e-pošto. Podobno kot imamo »zamegljeno« glavo po noči brez spanca. Zato je zelo zaskrbljen nad življenjskim slogom, v katerem je večopravilnost vsakdanja praksa: »Ljudje tega ne znajo početi dobro, če pa pravijo, da lahko, slepijo sami sebe. Možgani se znajo zelo dobro slepiti.« To sproži začarani krog. Trdo delamo več nalog hkrati, kar od nas zahteva več časa, zato smo v stresu in delamo še več nalog hkrati.
Večopravilnost oziroma hkratno opravljanje dveh nalog ali več ima lahko tudi druge pomanjkljivosti, ugotavljajo raziskovalci. Poslabša naš kratkoročni spomin in sposobnost odločanja.
Um ni računalnik
V času, ko smo dobesedno na vsakem koraku dosegljivi prek telefona in e-pošte ter zasuti z delom, je težko vzpostaviti takšno obliko dela, pri kateri smo dalj časa osredotočeni na eno nalogo oziroma niz nalog. A z malo pozornosti lahko naredimo korak ali dva v tej smeri. Ne nazadnje zato, da bomo pri delu učinkovitejši in manj v stresu.
Raziskava, ki so jo opravili na Stanfordu, je pokazala, da se tisti, ki se lotevajo vsake naloge posebej, lažje osredotočajo, imajo boljši spomin in tako lažje preklapljajo z ene naloge na drugo, so bolj učinkoviti in tudi bolj kreativni.
Um ni kot računalnik. Računalnik ima več procesorjev, zato lahko dela več stvari hkrati. Ljudje imamo en sam procesor, ene same možgane. Zato je smiselna izvedba korakov, s katerimi bodo naši možgani bolj osredotočeni in s katerimi zmanjšamo navado večopravilnosti.
Nekaj metod, kako začeti trenirati svoj um, da bo bolj osredotočen
- Začnite prakticirati čuječnost in nekatere tehnike MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction). Z redno vadbo čuječnosti med drugim postanemo tudi bolj zbrani in osredotočeni.
- Odločite se, da boste kosilo jedli čuječe. Brez računalnika ali telefona, samo kosilo. Ko vaš um odvandra v razmišljanje ali na telefon, ga vrnite k izkušnji hranjenja telesa.
- Določite si čas, ko boste preverjali e-pošto ali družbena omrežja. Vmes pa se povsem posvetite eni izbrani dejavnosti. Pomislite, ali ste morda začeli opažati, da ste bolj učinkoviti, če ne dovolite, da bi vas vsakih nekaj trenutkov motili.
Nadaljujte tako in kmalu boste tudi vi opustili mit večopravilnosti. Postali boste učinkovitejši in uspešnejši ter začeli bolj polno doživljati trenutke svojega življenja.
*Mag. Mateja Lenarčič je direktorica MEDIUS-a, Inštituta za čuječnost in mediacijo, mednarodno certificirana učiteljica MBSR, specializantka TA – svetovalka, trenerka, predavateljica
www.institut-medius.si, info@institut-medius.si, facebook.com/institutmedius
Članek je bil objavljen tudi na spletni strani Viva, Medicina & ljudje:
